Včeraj sem po naključju naletel na tale govor Al Pacina iz filma Any Given Sunday.

Nato sem začel iskati še več motivacijskih, inspiracijskih in vseh ostalih govorov. Našel sem precej dolg, a zelo zanimiv govor Randyja Pauscha, profesorja na Carnegie Mellon University, ki je umrl 25. julija letos zaradi ledvičnega raka. Ta govor je znan kot “The Last Lecture”, kjer Randy govori o tem kako je dosegel svoje otroške sanje, kako je pomagal drugim dosegati njihove otroške sanje (kar je po njegovih besedah še bolje kot dosegati svoje) in kaj se je naučil iz svojih življenjskih izkušenj. Govor začini s precej humorja in glede na to, da je strokovnjak za navidezno resničnost tudi s filmčki projektov njegovih študentov. Govor se res splača pogledati, saj je poln življenjskih naukov, ki pridejo prav vsakomur, kot na primer to, da vam vsak človek, če mu daste dovolj časa, pokaže svojo pozitivno stran. Nihče nima le negativne strani in če smo na nekoga jezni mu le nismo dali dovolj časa, da bi se nam dokazal.

Še filmček:

Guy je na svojem Twitterju objavil svoj govor o tveganem kapitalu v 3. delih. Filmčke prilagam tukaj. Se splača pogledat.

Na Žigovem blogu sem zasledil link na video odličnega govora priznane znanstvenice Jill Bolte Taylor o tem kako je doživljala svojo možgansko kap in kaj se je iz tega naučila. Res vredno ogleda.

Še link.

Zadnje tri mesece delam v podjetju Kibuba d.o.o. kot komercialist. Specializiral sem se predvsem na veleprodaja in trenutno promoviram dve novi blagovni znamki po slovenskih trgovinah. Naslednji teden me čaka prvi sestanek v eni od precej pomembnih ljubljanskih športnih trgovin.
Mimogrede, če kdo potrebuje kvalitetna športna oblačila po ugodni ceni…kontaktirajte me.

Poleg tega pa delam še načrte za prihodnost, ki jih je kar nekako preveč. Projekti v Kibubi, ustanovitev lastnega podjetja, študij v tujini, vse to me še čaka in vse bi rad naredil naenkrat. Kakorkoli se bo izšlo, to šolsko leto bo še zanimivo.

Članek, ki sem ga napisal za drugo nagradno igro v okviru okroglih miz projekta Freethinking, ki sta ga organizirala Borut in Aleš iz Topef-a. Članek žal ni prejel nobene nagrade.

Delo oz. študij v tujini – pot v prihodnost

Študij v tujini. Iti ali ne iti? Večna dilema slovenskih (in tudi tujih) študentov. Tisti, ki se za to odločijo jim ni žal, tisti ki se ne, ponavadi to prej ali slej obžalujejo. Vsi znanci, ki so bili v tujini pravijo, da je izkušnja nepozabna in neprecenljiva za nadaljnje življenje.

Prvi in po mojem mnenju najpomembnejši argument, ki govori v prid študiju v tujini je sprememba načina razmišljanja. To še posebej velja za Slovence, saj je naša država tako lepa, da smo v njej zaprti kot v mehurčku in nas zunanji svet praktično ne gane. Študij, prav tako kot delo v tujini odpre nov način razmišljanja, dojemanja sveta okrog nas. Postanemo bolj odprti, lažje sprejemamo drugačnost ter se predvsem znebimo strahu pred neuspehom, ki je nekako genetsko vtisnjen v slovensko zavest, medtem ko je ponekod neuspeh celo zaželjen, saj je dokazano, da je poraz najboljša šola. Vse naštete izkušnje so ključnega pomena za uspešnost v življenju.

Drugi, prav tako pomemben argument pa je spoznavanje ljudi, širjenje socialne mreže. V zadnjih letih je ogromno govora o pomenu mreženja. Star slovenski rek pravi: »Več ljudi poznaš, več veljaš.« V današnji družbi je to dejansko vedno bolj resnično. Več ljudi več ve, torej širšo mreži poznanstev ko imamo, več informacij lahko pridobimo. Če nek znanec prepozna priložnost iz našega področja nas bo o tem obvestil, isto pa bomo mi naredili za njega. Dobimo tako imenovano win-win situacijo, kjer vsi udeleženci profitirajo.

V tujini študentje živijo na svojem. Nimajo vsakdanjih stikov z domačimi, obkroženi so s tujim svetom, tujimi kulturami in ponavadi tujim jezikom. To jih prisili v razvijanje samostojnosti. Probleme, ki se pojavijo morajo rešiti sami, brez pomoči staršev oz. sorodnikov. To jih postavi na lastne noge, naučijo se živeti lastno življenje, kar je v družbi, kjer otroci vedno dlje ostajajo pri starših, izredno pomembno. Prav tako se naučijo tujega jezika, saj morajo praktično vso komunikacijo opraviti v njem. Znanje večih tujih jezikov pa, kot vemo, v času vedno večje globalizacije prinaša ogromno konkurenčno prednost.

Konec koncev pa je študij v tujini izredno pomembna referenca za delodajalce, saj jim s tem pokažemo, da smo samostojni in da se ne bojimo izzivov. Večja slovenska podjetja se dobesedno ‘tepejo’ za ljudi, ki bi bili pripravljeni iti delati v tujino, saj jih v Sloveniji močno primanjkuje. Poleg vseh zgoraj naštetih prednosti pa delo v tujini prinaša še veliko večje možnosti napredovanja, saj lahko z ambicioznostjo in dokazovanjem zelo hitro napredujemo do direktorja tuje podružnice podjetja ali ostalih visokih položajev. S tem spoznavamo še več ljudi, odkrijemo še več priložnosti in krog se lahko nadaljuje v neskončnost.

Svet je velik in priložnosti ogromno, toda brez prave mreže, iznajdljivosti in odprtosti jih večino ne opazimo, kaj šele izkoristimo. Študij oz. delo v tujini nam omogoča ravno to. Razširi obzorja in s tem poveča število priložnosti, ki jih opazimo. Naredi nas bolj odprte in s tem poveča verjetnost, da bomo videne priložnosti izkoristili. Novi prijatelji in znanci pa s svojim znanjem, nasveti in spodbudo povečajo našo sposobnost videno priložnost izpeljati do konca in postati tako poslovno, kot tudi v zasebnem življenju, uspešen.

Moj prvi članek objavljen v časopisu Finance, dne 16.5.2008.

Vsi ljudje bi radi bili uspešni, le redki pa vedo, da jih od uspeha loči le njihov način razmišljanja in dojemanja sveta okrog sebe. S pravim načinom razmišljanja je človeški um sposoben dosegati nepredstavljive stvari in premagati vse ovire. Največji problem pri tem je, da se ljudje izredno težko lotimo spreminjanja samih sebe. Način razmišljanja in atributi, ki vodijo do uspeha tako v poslovnem kot zasebnem življenju so za različne ljudi lahko drugačni, kljub temu pa so številne raziskave izpostavile nekatere značilnosti, ki so skupne praktično vsem uspešnežem.

Velika večina ljudi, ki so v poslovnem življenju uspešni, dela to, kar jih veseli. To je izredno pomembno, saj lahko ljudje na dolgi rok izredno dobro delamo le stvari v katerih uživamo. Ivo Boscarol, eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov je uspel v letalstvu, ki je del njegovega življenja. Enako velja za Igorja Akrapoviča, Joca Pečečnika, ali če želite v svetovnem merilu, Steva Jobsa, Billa Gatesa in Warrena Buffeta.

Vsi zgoraj našteti ljudje so imeli vizijo. Henry Ford je nekoč dejal, da je bila njegova vizija praktično kot pogled v prihodnost, prerokba. Globoko v sebi je verjel, da bo uspel in temu posvetil celotno življenje. Ni se oziral na ovire, težave in padce. Ko mu je spodletelo se je enostavno pobral in nadaljeval z novim znanjem in še večjim elanom. Ravno ta sposobnost je po mojem mnenju tista, ki resnično loči uspešne ljudi od neuspešnih. Vsi ljudje doživljamo padce. To je nekaj povsem normalnega. Toda dejanja po padcu pokažejo pravo moč človeka in njegovo želja po uspehu. Na eni strani so ljudje, ki padec uporabijo za izgovor, da jim ni treba nikoli več tvegati, na drugi pa tisti, ki se iz padca nekaj naučijo in to uporabijo v naslednjem poskusu. Mislim, da ni potrebe po razlagi, kateri od obeh tipov ljudi je uspešnejši.

Uspešni ljudje so se sposobni tudi po najhujših neuspehih pobrati in se iz njih nekaj naučiti. To kaže na izredno željo po učenju in osebnostni rasti. Med dijaki in študenti je zelo popularno prepričanje, da morajo le še končati šolo oz. fakulteto, nato pa se jim ne bo potrebno nikoli več učiti. Znanstveno je dokazano, da ljudje tako ali tako uporabljamo le nekaj odstotkov svojih možganov. Če se ničesar ne učimo nam potem grozi celo nevarnost, da nam možgani odmrejo? Šalo na stran, v času ko človeštvo napreduje hitreje kot kadarkoli v zgodovini, je vsakodnevno učenje ključnega pomena za normalno delovanje. Donald Trump, nepremičninski mogotec, vsak dan porabi nekaj ur svojega dragocenega časa za prebiranje časopisov iz celega sveta, saj lahko le tako ostane ‘na tekočem’ in s tem konkurenčen. Bolj kot kadarkoli do zdaj pa je potrebna tudi sposobnost, da iz ogromne količine informacij, ki jih prejmemo vsak dan, potegnemo bistvo ter da znamo znanja iz različnih področij povezovati med seboj. Inovativnost o kateri je v zadnjih letih toliko govora ni čisto nič drugega kot gledanje na stvari iz drugega zornega kota, povezovanje znanj iz na videz popolnoma nepovezanih področij.

Za zaključek bi se rad vrnil na sam začetek procesa uspešnosti. V družbi, kjer se nove priložnosti pojavljajo dobesedno vsak trenutek, so zmage in s tem uspeh rezervirani za ljudi, ki znajo odločitve in tveganja sprejemati hitreje od ostalih. Imejte torej odprte oči. Ko se pojavi priložnost o njej premislite, toda ukrepajte hitro. Če jo ne boste pograbili vi, jo bo nekdo drug. Napredujte vsak dan in naj vas ne bo strah neuspeha. Thomas Alva Edison, človek, ki je izumil žarnico, je nekoč dejal: »Ne bojim se, saj tudi napačen korak pomeni korak naprej.« Naj to postane vaše vodilo, ne bojte se neuspehov, vsak dan napredujte in premikajte svoje meje. Ko boste v vsem tem uživali bo uspeh prišel sam od sebe.

Na Janovem blogu sem zasledil link na stran novega avtomobila Loremo. Stvar izgleda zelo obetavna. GT različica ima turbodizelski motor s 50 konji. Ne, nobene ničle nisem pozabil. Kljub majhni moči pospeši do 100 km/h v 10s in ima končno hitrost 200 km/h. Pri tem porabi manj kot 3 litre nafte na 100 km.
Še bolj zanimiva je električna verzija, ki ima avtonomijo okrog 150 km z enim polnjenjem in tudi kar zavidljive zmogljivosti.

V serijsko produkcijo naj bi šel leta 2010, predvidena cena za električni model pa je 30.000€, kar se mi ne zdi veliko. Za GT verzijo pa je predvidena cena 20.000€, kar pa sploh ni drago, če upoštevamo kakšno uslugo naredimo okolju in koliko prihranimo pri porabi.

Definitivno avto, ki bo pomagal oblikovati prihodnost…

Odličen članek o iskanju svojega bistva in izstopanju iz povprečja na blogu Daimonion:

http://www.daimonion.si/nepovprecnost-in-ravnovesje.php